Spremenjen način življenja pacientov šest mesecev po miokardnem infarktu : pregled literature

Uvod: Akutni miokardni infarkt srca nastane zaradi zamasitve koronarne arterije in posledicne nekroze tkiva v podrocju prekinjenega dovoda krvi. Nastanejo nepopravljive posledice, ki vplivajo na kakovost življenja pacienta in njegove družine. Pomembna je priprava pacienta na spremenjen nacin življenja, ki je v casu po odpustu iz bolnisnice v doloceni meri odvisen tudi od casa, ki je minil od dogodka. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature prikazati spremenjen nacin življenja pacientov po akutnem miokardnem infarktu v prvih sestih mesecih po odpustu iz bolnisnice ter izpostaviti vlogo medicinske sestre v casu akutne hospitalizacije v smislu priprave na pricakovane spremembe. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature v slovenskem in angleskem jeziku. Pri iskanju smo uporabili casovni okvir od leta 2006 do leta 2017. Literatura je bila iskana v podatkovnih bazah CINAHL, Medline (PubMed) in Whiley Online Library ter preko COBIB.SI. V kvalitativno analizo raziskav o negovalnih problemih in negovalnih intervencijah pri pacientih sest mesecev po akutnem miokardnem infarktu je bilo vkljucenih 10 clankov. Moc dokazov analiziranih clankov smo ovrednotili po stiristopenjski lestvici. Rezultati: Ugotovili smo, da so pri pacientih sest mesecev po akutnem miokardnem infarktu prisotni naslednji negovalni problemi: utrujenost, anksioznost, strah, osamljenost, spolne motnje, motnje spanja, pomanjkljivo znanje in nevarnost nastanka posttravmatskega sindroma. Vse to vpliva na kakovost življenja pacientov. V casu akutne hospitalizacije lahko medicinska sestra s podporo pacientu in njegovim svojcem, z nacrtovanim pogovorom o možnih težavah, s spodbujanjem primerne fizicne aktivnosti in z ucenjem tehnik sproscanja prispeva k zmanjsanju stevila negovalnih problemov po odpustu iz bolnisnice. Razprava in zakljucek: Negovalni problemi, ki nastanejo zaradi poskodbe srcne misice, lahko v prvih sestih mesecih po odpustu iz bolnisnice pomembno zmanjsajo kakovost življenja in lahko vodijo v socialno izolacijo pacienta ter pogosto pomenijo oviro pri ponovnem vkljucevanju v delovno aktivnost. Zdravstvena vzgoja v casu bivanja pacienta v bolnisnici je kljucnega pomena za lažje sprejemanje in lajsanje negovalnih problemov in uspesnejso rehabilitacijo. Medicinska sestra mora pacientom z akutnim miokardnim infarktom ter njihovim svojcem ves cas hospitalizacije nuditi custveno podporo. Prepoznati mora individualne potrebe in želje pacientov za izboljsanje kakovosti življenja.